ZGODBA O HEROJIH DALJAV Zgodba o smučarskih poletih, zgodba o svetovnih rekordih

Kot večina Slovencev se tudi sam kot velik športni navdušenec v tem tednu popolnoma posvečam planiškemu  prazniku skokov oziroma poletov.

Svoj sklop blogov pričenjam s tistim, s čimer je najbolj povezano navdušenje nad smučarskimi poleti. To so svetovni rekordi.

PRVI SVETOVNI REKORD

Prvi svetovni rekord je bil postavljen na Norveškem. Pod njim se je podpisal vojak Olaf Rye,ki je v Eidsburgu(domnevajo, da naj bi bila skakalnica ob cerkvi) skočil 9 metrov in pol. Šlo naj bi za nekakšno dokazovanje pred sovojaki. Resnost ali ne resnost tekmovanja, skok bo šel v zgodovino kot prvi svetovni rekord.

NORVEŽANI SO IMELI KAR PRVIH 35 SVETOVNIH REKORDOV

Norvežani veljajo za začetnike smučarskih skokov in prav nič čudno ni, da tako velja tudi pri smučarskih skokih.

Norvežani so postavili prvih 15 rekordov, to tradicijo je prekinil Anders Haugen leta 1911. Toda že iz imena lahko vidimo, da je bil tudi on norveškega porekla, ki je v mladosti emigriral v Združene države Amerike. Tudi kasneje se pojavi primer norveškega emigranta Ragnarja Omtvedta.

Po vsem zgoraj naštetem lahko sklenemo, da so se norveški državljani podpisali kar pod prvih 36 svetovnih rekordov !

Tradicijo Norvežanov je prekinil šele Henri Ruchet leta 1933 v Villarsu(87 metrov).

PRVI SKOK  ČEZ 100 METROV

Stanko Bloudek, ki je veliko svojega znanja prinesel od drugod, je z letalnico pod Poncami v letu 1929 popeljal polete tudi v Slovenijo.

Ni bilo treba dolgo čakati na prvi svetovni rekord tudi na slovenskih tleh.

Serijo svetovnih rekordov je v Planici začel legendarni Birger Rudd leta 1934 s skokom dolgim 92 metrov.

Prav skakalnica pod Poncami je povezana s prvim izmed mejnikov. 15. marca 1936 je Josefu Bradlu uspel skok 101 meter. Bradl, ki je kasneje skočil tudi 107 metrov, je postal prvi človek, ki mu je uspelo preskočiti mejo  100 metrov.

PRVI SLOVENEC S SVETOVNIM REKORDOM

Oberstdorf je v 50. letih prevzel vladavino nosilca svetovnih rekordov, ki je trajala pol drugo desetletje. Prav skakalnica Heinija Klopferja pod Senčno goro pa se je zapisala v zgodovino slovenskih skokov. Jože Šlibar je 24.2.1961 postal prvi Slovenec s svetovnim rekordom. 141 metrov je meril njegov skok, ki se je obdržal dobro leto.

 

SVETOVNI REKORD PONOVNO V PLANICI IN DRUGI SLOVENEC S SVETOVNIM REKORDOM.

Po Oberstdorfu je bil zopet čas za Planico.

Leta 1969 sta svetovni rekord v Planico vrnila Bjorn Wirkola in Čeh  Jiry Raska s skokoma 156 metrov.

Dosežek je leta 1977 skorajda uspel žal že pokojnemu Bogdanu Norčiču(oče trenerja Ameriške reprezentance Bineta Norčiča). Prav na današnji dan je podrsal pri takrat rekordni dolžini 181 metrov.  Seveda zaradi padca, skok Norčiča ni veljal za svetovni rekord.

PLANICA POSTANE DRUGO IME ZA SVETOVNE REKORDE

Ko je Mike Holland marca 1985 postavil rekord se nikomur še sanjalo ni, da bo Planica lastnica rekordov še nadaljnih 26 let(s krajšo izjemo v leto 1986, ko rekord 5 dni ni bil v lasti planiške velikanke).

V tej dolgi dobi se je v Planici zgodil naslednji velik mejnik-prvi skok čez 200 metrov. Prvi, ki je skočil čez 200 metrov je bil Avstrijec Andreas Goldberger, vendar ni uspel pristati na nogah.

Pisal se je 17. marec. Dan, ki mu je očitno bilo zapisano, da bo doživel prvi skok čez 200 metrov. Samo nekaj deset minut kasneje je to uspelo finskemu najstniku Toniju Nieminenu. Leteči Finec, kot so ga klicali, se je obdržal pri skoku dolžine 203 metrov.

 

VIKERSUND PREVZAME PRIMAT, PLANICA OBNOVLJENA

Norvežani so se v svoji želji po prevzemu primata obrnili na Slovence. Napeli so vse sile s ciljem  vrniti svetovni rekord v zibelko skokov. Obrnili so se na družino Gorišek, ki je bila zaslužna za izgradnjo nove skakalnice pod Poncami v letu 1969. Tiste skakalnice, ki je bila v vseh pogledih daleč pred ostalimi po velikosti in svoji veličini.

Tako je prav družina Gorišek delno kriva, da je bil Planici odvzet primat sedeža svetovnega rekorda. Janez Gorišek s sinom Sebastjanom je sodeloval pri načrtovanju letalnice Vikersund na Norveškem. Prav tiste, ki je Planici v letu 2011 prevzela svetovni rekord. In tam vztraja še danes pri pred kratkim postavljeni novi dolžini 253 in pol Stefana Krafta.

Planica je bila v tem pogledu do določene mere osiromašena svoje veličine in je takoj poprijela za rokave v upanju, da se svetovni rekord kaj hitro vrne.

Z obnovo skakalnice v letu 2014 in otvoritvijo leta 2015 zaenkrat še ne uspešno. Vendar vodilni v dolini Tamar pravijo, da se ob idealnih pogojih, ki so roko na srce res potrebni za rekord, lahko rekord kaj hitro vrne tja kamor po njihovo spada. V zibelko smučarskih poletov.

 

PETER PREVC VRNE SLOVENIJO NA ZEMLJEVID

No, Slovenija pa so še vedno sodelovali pri krojenju vrha smučarskih poletov.  Peter Prevc je marca 2015 postavil svetovni rekord na letalnici v Vikersundu. Po izjemno uspešni sezoni(tisti nesrečni sezoni, ko je ostal brez globusa kljub enakemu številu točk kot Freund) je svojo letalsko dominacijo potrdil še s svetovnim rekordom.

Toda še bolj kot to, da je postal drugi Slovenec s svetovnim rekordom, je pomembno, da je postal prvi človek, ki je preletel 250 metrov.  Rekord je v njegovih rokah sicer ostal zgolj en dan, toda postati prvi človek, ki preleti 250 metrov.

Takšni dosežki ostanejo za vedno.

Prejšnji teden v Vikersundu so naši pokazali, da so še vedno izjemni letalci. Morda se meja 253 in pol premakne prav ta teden na planiški lepotici.

Naj zapojejo fanfare v čast novemu svetovnemu rekordu. Upajmo, da v čast Slovencu.

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s